Pod spovedni m pečatom

Tako dobro kakor danes ni kosil iuppik,
odkar ni več sedel pri mizi svojih staršev .
Ne pri bogato obloženi škofovi mizi, ne v
mramorni dvorani ne bi bil mogel jesti tako
dobro, kakor pri enostavnem družinske m
obedu protestantovskega župnika . Se jed i
je slajšala družinska sreča in vsi so se na -
jedli pri nebogatem kosilu, kajti ljubezen j e
sedela med njimi .
Dan poprej ob enaki uri se je bil ozira l
utrujeni potnik pol upanja po krasnem samostanu
v dolini. Tukaj je mislil najti mir za
svoje trudno srce . In našel ga je, a ne v
bogatem samostanu, temveč v siromašni hiš i
priprostega delavca, ki ni bil niti član njegove
cerkve .
Prav ob tem času so klicali tudi dane s
zvonovi samostanske cerkve na večernico ,
ko je spremljal čevijar svojega gosta na
kolodvor. Rad bi ga bil imel še nekoliko
dni pri sebi, toda zaman ; siromak ni hote l
obremeniti siromašne družine .
Ob cesti na kolodvoru je bila ubožnica
in ravnokar je izstopil pater Oto skozi nizk a
vrata .
Skoraj da se je ustrašil, opazivši ob a
moža . Potem je stisnil župniku roko z neizrečno
žalostnim pogledom. Dejal ni ničesar .
Potem je odšel. Govoriti ni smel. Prelat mu
je bil strogo prepovedal, govoriti z izgubljenim
sinom cerkve. Cerkvena pokorščin a
524