Pod spovedni m pečatom

gova ljubljena vasica pokojno, in mir vlad a
tudi v celi njegovi župniji . Evangelija ljubezni
in miru ni propovedoval zaman .
Naenkrat je umazala grda črna pega
svetločisti jesenski zrak. Dvigala se je in
dvigala, v višavi pa se je raztegnila kako r
pajčolan, ki zadeva z neprozornimi zanjkam i
vso vas. Kakor Kajnova žrtev se tudi t a
dim ne more vzdigniti k nebu . Grešn a
roka je žrtvovala žrtev, čad gorečega mlina .
Župnik ni imel več oči za poslavljajoč i
se lepi dan, za čarobno kr sni planinsk i
svet. Pognalo ga je navzdol, proti domu ,
tja, kjer je treba tolažbe in pomoči .
Toda, ko je prispel v dolino, je bi l
stari mlin že žareč kup pepela in tudi v
župnišče je prišla nesreča . Tam je stokala
Lenka v velikih bolečinah. Desna noga j e
bila že vsa modra in zdravnik je čudno gledal .
Takoj drugi dan je moral grobar n a
župnikovo povelje izkopati nov grob . Miha
naj ima zopet pokoj. Ako bi bil župnik
doma, ne bi bil dal nikoli odgTebsti Mihovega
groba ; kajti vselej, kadar', je očutil
kaj prav bridkega, je moral misliti na mlinskega
hlapca . Vselej je bila v tej misl i
tolažba in vzpodbuja na strogo izpolnjevanj e
dolžnosti .
Župnik je stal torej poleg grobarja i n
mu dajal sam lobanjo in druge Mihove
kosti dol v temno jamo. Vse so zopet po -
251