Pod spovedni m pečatom

Več kakor pet ur je bilo treba dobrem u
pešcu do zadnje hiše gospojinske župnije .
Zato je bila tudi smrti predolga pot k siromašni
hišici, kajti vedeževalka je bila že
devetdeset let stara . A tudi ljudje so prišl i
redkokdaj sem gor . Samo solnce je videlo
vsaki dan staro zgubančeno in vraskavo zenico,
sedečo na leseni klopi pred kolibo, z
molkom v suhih prstih, gledajočo s polslepimi
očmi, ali še ne pride smrt . Ali solnce
je rado grelo hladno kri v žilah, ki so se
raztezale po rujavi koži kakor modre nit i
in je zadrževalo življenje v njih .
„Pojdi, France, pokliči mi še enkrat dubovnika,
preden pride zima . Te zime ne
prebijem več ; smrt in zima prideta lahko
vsak dan . ”
Tako je dejala včeraj svojemu vnuku ,
kateremu je trdo delo bolj skrivilo hrbe t
kakor starost . Zvečer je prišel v župnišče ,
napovedat obhajilo . Prenočil je pri bratrancu
v vasi, zjutraj je bil pri maši in seda j
spremlja duhovnega gospoda, v eni roki
držeč svetilko in svoj stari klobuk, čega r
barve ni mogoče opisati, v drugi pa zvon -
ček, s katerim zazvoni, čim se približata hiš i
ali popotniku . Nevarnosti pač ni bilo, venda r
je delal kaplan navkreber tako dolge ko -
rake, da je bilo Francetu težko, ostati dva
koraka pred njim, kakor je predpisano . Sa j
je hotela stara mati na tešče sprejeti obhajilo
in zato je kaplan hitel, da ne bi bilo treba
135