Pod spovedni m pečatom

stara lestenca, v katerih sta voščeni sveči
več kakor na poi dogoreli in s svojo rumenkasto
barvo pokazovali svojo visoko starost
. Prižigalo se jih je samo ob izvanrednih
priložnostih. Bolj zadaj je bilo
prislonjeno ob lonec za mleko nekoliko
podob svetnikov, ki pa so se postavile tak o
bahato, da ni bilo videti prozaične podpore .
V skledici, namenjeni sicer samo ob praznikih
za kavo, je bila blagoslovljena vod a
in vanjo je bilo namočenih pet zvezani h
žitnih klasov. Blizu mize je bila tudi mal a
pručica stare matere . Bel ročnik, s katerim
je bila pogrnjena, je naredil za danes i z
nje klečalo za duhovnika .
„Mir bodi s tem domom in z vsem i
njegovimi prebivalci,” je dejal Hercog, pre -
stopivši prag, pri čemur bi se bil malon e
udaril v glavo, ako se ne bi bil urno pri -
klonil. Vzel je z rdečim plaščem zagrnjen i
ciborium, ki mu je visel na beli vrvici okol i
vrata in ga je postavil na beli prt. Poprej
pa je še razprostrl drug pisan prtič na mizi ,
katerega je sam prinesel seboj . Najsvetejš e
se sme postaviti samo na prt, ki ga je ško f
sam posvetil .
S snopičem klasja je poškropil vse navzoče
in vse štiri strani sobe, tako da so
visele kaplje blagoslovljene vode kakor solz e
na obrazih. Obenem je govoril : „Poškrop i
me, o gospod, z izopom in čist bodem ;
urniješ me in bolj bel bodem kakor sneg . ”
138