Pod spovedni m pečatom

Boga . Še čudno se mu ni zdelo, da ga j e
moral poiskati pri stranskem oltarju, ker j e
bil veliki oltar samo za knezonadškofijsk a
opravila kardinalova . Saj je Kristus poniže n
in skromen in potrpežljivo prenaša, da je
njegov namestnik v škrlatu pred njim .
In ponižni izveličar ni zapustil ubogeg a
duhovnika pred taberraklom, čeprav ni ime l
več na sebi duhovniške obleke, ki mu jo je
bil škof strgal s telesa . Kristusa so pribil i
nagega na križ, zato je bil usmiljen s svoji m
ubogim služabnikom . Sočutno ga je pogleda l
s svojega križa in je dejal :
„Potolaži se zaradi svojih ranjcnih rok ;
glej, meni so jih predrli žeblji. Naj te le
moji slepi namestniki zaničujejo in preganjajo,
— le pridi k meni, pri meni ni spovednega
pečata . Ne obupaj ; saj me čast i
še dosti ljudi, ki ne nosijo škrtate, ki pa
spoštujejo mojo škrlatno izveličarsko kri
Pismo imaš pri sebi. Oddaj ga . Moj blagoslov
te spremi na poti . ”
Hercog je stal . Moliti itak ne bi bil ve č
mogel, kajti glasoviti zvonovi so zapeli in
jasni, 1jubeznivi glasovi so priplavali skoz i
okrogla okna v cerkev, tako da je morala
splavati z njimi bol in pobožnost. Ze je
hotel župnik oditi, ko se je ustavil njego v
pogled nad nagrobnim spomenikom nad -
škofa grofa Firmiana zraven tabernakl a
Bil je dragocenejši in umetnejši od enostavnega
stanovanja božjega Cerkev je bila že
532