Pod spovedni m pečatom

hteval mlinar kot lastnik za fundus. Tirja l
je več kakor trikrat toliko , kolikor je bi l
plačal za vse .
Tako je postalo že mnogo tekmecev
prečastitega gospoda sina neškodljivih ; in
če bi vendar kdo drugi dobil Župnijo , b i
imel mlinar vendar osem do deset tisoč
forintov dobička .
Toda gospod provizor se je naredil v
škofovih očeh že sam vreden te župnije .
Skoraj po ves dan je sedel pri pisalni miz i
in je tam izvrševal dušno pastirstvo . Utegni l
se je celo močno razjeziti, če so ga poklical i
k bolniku, da bi mu dal zadnje pomazanje .
S tem je izgubil celo uro, ki bi jo lahko
vse bolje posvetil cerkvi. Storil je pa res
velikanske reči. Vsak teden je poslal naj -
manj po tri uvodne članke za škofovsk i
dnevnik kot „poštnine prosto versko stvar ”
uredništvu. Storil je tako, kakor drugi, da
prihrani poštnino, pa tudi zato , da izpozn a
škof tembo1je provizorjevo dušno gorečnost .
Poročal je o vsem, kar se je zgodilo v oko -
lici svoje oblasti, in če je bila vpleten a
marsikakšna fina denunciacija njegovih zaupnih
sobratov, ga ni pekla vest . Tako so
delali vsi , ki so hoteli „priti naprej” ; pr t
škofu, ki je hotel vedeti vse, pač ni šlo
drugače .
Ob času velikonočnih izpovedij je po -
vabil celo štiri jezuite na lastne stroške, da
so imeli cel teden mision v Gospojni . To
42Q