Pod spovedni m pečatom

enkrat se odpira stari grob . On pa ne sme
odpreti ust ; spovedni pečat jih je zaprl za
večne čase. Kaj naj odgovori ?
Končno upre pogled čvrsto na škofa in
pravi resno : „Z dobro vestjo lahko rečem ,
da je devica.” Toda dolgo čakanje na od -
govor je utrdilo škofa v mnenju, da laže .
„In z ravno tako dobro vestjo nalažete
svojega škofa . Ali ni neka Ana v gospojinskem
župnišču hči Vaše kuharice? ”
Zopet je sledila tišina, dočim so se
borili župnikovi možgani s spovednim pečatom
. Končno je sledil obupni odgovor :
nkar je meni znano, ne . "
„Tako ; torej vem jaz več kakor Vi .
Ali kdo je oče tiste Ane, pač veste?” je
dejal škof prav ironično, zroč na tla, kakor
bi pričakoval, da pade sedaj župnik, premagan
od škofove vsegavednosti, skesan in
spokorjen na tla ter zajeclja npater peccavi" .
Mi grešnik je ostal pokoncu, dočim se
mu je moralo čitati zavedanje greha z lažnjivega
obraza . Saj ni smel poznati očeta .
Sveti spovedni pečat mu prepoveduje to in
zato odgovori kratko : „Ne, škofovska mi -
lost, ne vem . ”
„Tako, tako ; torej Vam mora povedati
škof. Najpoprej pa moram še vprašati : Ali
je ta kuharičina hči še devica? ”
Tako vprašujoč ga je gledal škof kako r
vsegaveden Bog .
333