Pod spovedni m pečatom

S tresočimi rokami je zavil krvavo
orodje v svojo belo žepno ruto, ki je hitro
vsesala kri, pa ga je vtaknil v zadnji žep
svojega talarja .
Potem je zatisnil mrliču oči in ga je
poljubir.na čelo . Kakor biser mu je kanila
solza na bledo lice mrtveca .
Hercog je pristopil k vratom in ko jih
je odprl, je dejal ljudem, ki so čakali zunaj :
„Končano je .
Plaho so vstopili . Na pol radovedni ,
na pol bojazljivi so ogledovali mrliča .
„Ta si davi tudi ne bi bil mislil teg a
— pa kako leži - - Jezus, Marija, koliko
krvi!”
Vse te opazke je hitro odrezal kaplan
s tem, ka je pokleknil in začel moliti .
,,Oče naš - - gospod, daj mu večn i
mir . .
Vsi navzoči so posneli njegov primer.
Cela izba je bila polna klečečih molilcev in
vsaki novi prišlec je pokleknil med vrati al i
pa v veži .
Veličanstvo smrti je prepodilo vinsk e
megle iz razgretih glav in svečano, kako r
v cerkvi, resno kakor pri mrtvaški maši, se
je glasila soglasna molitev .
lz svatovske sobe pa se je vmešava l
poskakujoči takt plesnih napevov, petje in
skakanje med molitev, ravno tako kakor d a
se bori pustni torek s pepelnično sredo .
90