Pod spovedni m pečatom

vasi je vladal cele tedne silen nemir.
Mrtva Anka ni dala niti v grobu splašenim
ljudem miru. Strogo prepoveduje cerkev,
postaviti samomorilcu križ na grob . In vendar
se je našlo vsako jutro tako znamenje na
Ankinem grobu . Križ je bil sicer le zvezan
z vrvjo ali za silo zbit z žrebljem, ali bi l
je vendar križ . In dasiravno ga je cerkovnik ,
razjarjen zaradi take skrunitve groba, vselej
izpulil in vtaknil doma v peč, so vendar našl i
drugega jutra zopet križ na prokletem grobu .
Ako bi bil imel kdo dovolj poguma ,
da bi bil šel o polnoči na grobje, bi bi l
lahko opazil, kako se je prikradla Lenka iz
ubožnice ter je vtaknila kljub cerkveni pre -
povedi s tresočimi rokami sveto znamenj e
odrešenja v grob svojega otroka. Našel b i
bil lahko krvave sledove njenih prstov, k i
so razpraskali zmrznjeno zemljo, da je mogla
vsaditi križ vanjo .
Toda na Lenko ni mislil nihče. Brezbožna
oseba sploh ni prihajala več v
cerkev, odkar sta jo bila dva duhovnik a
pahnila iz župnišča .
To skrivnostno zatikanje križa je prenehalo
šele tedaj, ko je dal mlinar na svoje
stroške postaviti lep kamen na grob . S tem
spomenikom si je pa pridobil več prijatelje v
v občini, kakor s politično čitalnico in ta
nagrobni kamen je bil temeljni kamen njebovi
ponovni županski časti .
388