Pod spovedni m pečatom

kuharica, ki je kradla darilo, kakor šolskega
otroka, vendar ni moral trpeti . Ne da b i
bil zavžil kaj druzega, kakor nekoliko žli c
juhe,je odšel iz neprijazne jedilne .
Sel je v svojo sobo, a tudi v tem mračnem
kotu se mu ni povrnilo ravnotežj e
njegove tresoče se duše . Torej ven na
solnce !
In sedaj je dobil župnik sam svo j
delež . „Prav se vam godi, kei ste predober s
tem mlečnozobnežem. Sedaj imate! Cela
fara je kakor med za kaplana . Ali ne opazujete,
da hodijo ljudje mnogo rajši k njem u
na pridigo, kakor k vam? In kako se je s
komedijo na pokopališču zopet priliznil ljudem
! E, moj Bog! Da sem jaz župnik ,
še danes bi stante pede pisala škofu . Ali
vi se ne upate, bojite se kaplana . Da, le
dajte si darilne krajcarje — naenkrat je bi l
njen glas miren ; pokazala je skozi okno na
kaplana, ki je šel v cerkev, — „glejte, norec
hiti zopet v cerkev, pa naju zatoži oba
pri gospodu Bogu!” , S tem dovtipom j e
bila nevihta končana. Zupniku je šlo jedilo
v tek, kuharica pa je sedla na mesto no -
rega kaplana in je jedla njegov delež .
Ali kaplan ni v cerkvi nikogar zatoži l
bogu, temveč je molil za mir svojega srca .
In ko je šel iz cerkve v šolo pa se mu je
iz jasnih otroških oči nasmejalo čisto modr o
nebo, je pozabil na nevihto . Po goli se je
121