Pod spovedni m pečatom

Menihi so bili umevnega mnenja, da
bi moral plačati škof za svojega jetnika v
samostanu hrano in stanovanje. Duhovn e
vaje in poskuse izpreobrnitve so itak veledušno
izvršili brez plačila .
Začetkoma je škof tolažil menihe, da
se pokrije itak vse stroške iz ,župnikoveg a
premoženja ; zastavijo naj le dober račun .
Ko se je pa pokazalo, da se je pokrilo po
prodaji župnikovega inventarja v Gospojn i
komaj njegove dolgove pri hranilnici in da
ni ostalo novčiča za njegovo prehranjevanje
v samostanu, je priznal tudi škof, da
je bil Hercog pravi lopov, ki ni znal ravnati
z denarjem . Jasno je bilo, da skrbi župnik,
ki se ne zna brigati za svoj lastni denar, še
slabše za duše, ki mu jih je zaupala cerkev .
In takega človeka , ki ne zna gospodariti s
svojim imetjem, je hotel imenovati za oskrbnika
svoje pristave! Lepo bi ga bil znal
ogoljufati !
Z eno besedo, to je bil nov dokaz za
trdovratno zatajevano župnikovo krivico . Kam
bi bili prišli dohodki njegove župnije ?
Grešna 1jubezen je razsipala sveto cerkven o
blago. Nova šola in ubožnica niste veljal i
župnika niti novčiča . Za take posvetne svrh e
ne sme porabiti duhovnik denarja, ki ga je
zaslužil v cerkveni službi , in za cerkven e
namene ni storil župnik takorekoč ničesar.
Katoliško strokovno društvo, družba za boj
proti protestantizmu, katoliški volilni sklad ,
429