Pod spovedni m pečatom

Dasiravno se dvigajo gore od davni n
3 nemem veličanstvu proti nebu, je hodila
množica vendar ravnodušno mimo njih. Mal o
jih je bilo, ki jih je osrečeval smisel za lepoto,
pa so bili zadovoljni, ako so gledal i
od spodaj na gore . Malo število tistih, k i
jim je bila dolina pretesna, pa so plezal i
brez pota in steze v nevarnosti za življenje
na vrhove, so imeli ljudje za polblazne čudake
.
Tudi Hercog je prišel danes prvikrat v
2iv1jenju na tak žrtvenik narave . Ze davno
je bil namenil, seznaniti se z najvišjim vrho m
3svoji župniji . Ali dolžnosti poklica so m u
doslej vedno ovirale izvedbo tega načrta .
A nikdar ne bi bil pričakoval tega, ka r
je našel tukaj. Doslej je poznal svojega
Boga samo iz knjig, žrtvoval mu je v cerkvi ,
nosil ga je v srcu vedno seboj . Tukaj pa
je gledal njegov vsemogoči, ljubeči obraz .
Mar ni ves žareči gorski svet na okrog veliko,
okroglo, jasno ogledalo, ki gleda van j
Bog dol iz nebes? Mar ne govori Gospo d
3 tej gorski tišini, kjer ni slišati ničesar ,
kakor svoje lastno utripajoče srce, tako jasno ,
kakor je govoril nekdaj prorokom ?
Pravi gorski prorok je pač vsaki človek ,
ki prihaja sem z otroško naravnim čuvstvom .
Četudi stoje noge še na trdi zemlji, je
povzdignjeno srce visoko nad trud in nad
skrbi siromašnega sveta v nižavah .
143