Pod spovedni m pečatom

Tudi sedaj ga ni pripravilo dobrohotn o
prigovarjanje zagovornika do tega, da b i
priznal .
Zopet je začela dolgotrajna razprava .
Od anonimnega pisma, ki je opozarjalo škof a
na nezvestega duhovnika pa do preponižni h
in velespoštljivih poročil župnijskega upravitelja
Grosa se je prečitalo vse spise .
Naenkrat, sredi enakomernega čitanja ,
je telebnil obtoženi župnik na tla, kakor b i
ga bila strela zadela. Sicer se je čitalo tudi
poročilo o Ankinem samomoru tako dolgo -
časno, kakor da se je govorilo o mrtvi
mački ali za župnika , ki še ni vedel ni -
česar o smrti njegove varovanke, je bilo to
poročilo udarec, katerega tudi tedaj ne bi
bil mogel pretrpeti, ako ne bi bilo dolgo -
trajno jetništvo v samostanu popolnom a
oslabilo njegovih živcev .
Kaj mu je šlo vse po glavi tekom kratkega
trenotka, ki je pobil njegovo telo !
Anka mrtva ! Samomorilka ! In on je bil morilec,
ker ni pravočasno poskrbel za njo ,
ker ni smel govoriti in ničesar storiti zaradi
spovednega pečata. Morilca je naredil iz
njega spovedni pečat, ki mu ga je pritisnil
zapeljivec na usta .
Ako bi bil poslal takrat Lenkino hčer
k sestri, kakor nekdaj njeno mater, tedaj —
ako bi — ako bi — ali pred vsakim „ako ”
je bil spovedni pečat — in sedaj ne more
ničesar več misliti .
406