Pod spovedni m pečatom

Župnik videl tolste prste . Toda do poljuba
ni prišlo. Komaj se je bil župnik prav dotaknil
debele roke, in že mu je bila zopet
odtegnjena. Cudil se je pač, da si škof ne
da poljubiti roke od duhovnika, ki p1j e
vsaki dan presveto kri . , Pravega razloga n i
mogel nikakor slutiti. Skof mu je odtegni l
roko z občutkom svetosti ter zgražanja pre d
grehom . Dotikljaj brezbožnega duhovnik a
ga je pretresel in že ga je začelo daviti v
vratu, tako da ni mogel odgovoriti ničesar ,
ko je župnik pozdravil po katoliško : „Laudetur
Jesus Christus . ”
V ozadju je sedel pri posebni mizi, na
kateri je stalo med dvema lestencema raz -
pelo za prisege in velik kup papirja, mla d
duhovnik s peresom v roki , z velikimi
očmi zroč na starega župnika .
„Vaša kuharica se imenuje Magdalena
Centuri?” je vprašal škof, kakor po sili, da
mora izgovoriti ime tako brezbožne osebe .
„Da, Vaša škofovska milost,” je odgovoril
župnik v čudu nad vprašanjem, ki g a
ni pričakoval .
„Ali je devica?” je zadonelo strogo i z
škofovih ust, dočim so se upirale njegov e
oči presunljivo v župnika .
Sedaj je izostal odgovor dlje časa . V
župnikovem spominu je oživela izpoved, k i
jo je bil slišal pred mnogimi leti v puščav i
od Lenke. Že davno je bila pokopana tist a
izpoved pod spovednim pečatom In na -
332