Pod spovedni m pečatom

In sama sem se jezila tako, da bi bila naj -
rajši šla tja, pa bi ji bila strgala venec z
glave . "
„Kaj? Kaj pa še! Venec gor, venec
dol, mlinar je plačal poroko. Pusti m e
spati sedaj,” je godrnjal v postelji .
„Glejte, gospod župnik . za tako ni več
venec . Se celo košata je Cevka . To po -
znam . Ali morda tudi tega ne verujete? 0 ,
dobro veste, ali jaz nimam vašega zaupanja .
Da, to je hvala za to, ker nimam nobeni h
skrivnosti pred vami, ker vam povem vse ,
kar se zgodi v župniji. Daleč pridete, če -
prav ne smem biti zaupna z vami . Kdo pa
je odkritosrčnejši pred vami, jaz ali kaplan ? ”
Tako bi bilo šlo to še dolgo . To je
vedel župnik iz izkušnje dolgih let . Takem u
izlivu deviške Žolči njegove kuharice je sledil
vselej cel teden, da ni izplegovoril a
besedice in redno je moral tedaj popustit i
Župnik radi ljubega miru . Tedaj se je vsak o
nasprotje raztopilo na kuharičino zadovoljnost.
In nocoj bi že tako rad spal! Zat o
se je udal, pa je priznal Cenkino stanje .
Ali s tem je rekel samo A, kuharica pa je
hotela sedaj vedeti tudi B .
„ lYtoj Bog, kdo pa je bil neki? ”
„Zagarjev Mihec je . Sedaj pa mi da j
mir.” In s tem se je obrnil k steni. Kaj -
pada je bil Miha, saj mu je nekdo povedal .
E, kdo pa? Tega že sam ni več vedel .
Ako bi ga vprašala kuharica drugi dan, k o
72