Pod spovedni m pečatom

ga je zaprisegel de silentio í
mora spoštovati kot sveto .
Zaboga, kako slabo bi se bila ta stva r
razvila zanj! Ako bi bila Anka izvedela, d a
se nedolžnega iupnika po krivem obdolžuje ,
bi bila v svojem strahu vendar lahko pave -
dala resnico, da bi bila rešila 1jubega dob -
rega gospoda . In tedaj bi bil izgubljen on
same Ali ljubi Bog je vse lepo uredil in
zato tudi ne pogubi Anke zaradi samomora .
Saj je storila pravzaprav dobro delo. svoj o
prostovoljno smrtjo je obvarovala eneg a
najboljših cerkvenih služabnikov sramote.
Tako je povsem mirno zaspal, še preden je
Lenka pa je le2ala, od mraza vsa otrp -
ujena, še vedno na grobu svojega dekleta .
Ko je šel gospod upravitelj drugeg a
jutra v cerkev, da bi opravil syeto mašo, j e
šel mimo Ankinega groba . Ze se je hote l
ustaviti, da bi izmolil de profundis . Ali pri -
hajali so ljudje, ki so hoteli k maši . Tud i
cerkovnik je stal med vrati zakristije . Pravo -
časno se je obrnil na drugo stran . Kaj b i
rekli 1judje, ako bi, preziraje cerkven o
zapoved, molil nad grobom samomorilke ?
Spomniti se je pa hoče pri sv . maši pr i
mementu . Toda, resnično ; tudi to prepo -
veduje cerkev . Za samomorilca ni svete
maše. Tako bi bil on, zvesti sin cerkve ,
malodane pozabil tudi na to prepoved in
obremenil z grehom svojo vest .
387