Pod spovedni m pečatom

pogovor, da sta oba pozabila na jed in
pijačo ,
Končno je našel Hercog pravega duhovnika,
kateremu je smel odpreti svoje iz -
mučeno srce . Cesar ni mogla izsiliti naj -
okrutnejša škofova strogost . bi se bilo malone
zgodilo pred sočutnim prijateljem . Toda
pravočasno je prekinil Hercog. sicer bi bi l
povedal več, nego dovoli spovedni pečat .
Mnogo sta si morala pripovedovati, kajt i
svetli solnčni žarki so romali medtem od
ene svetniške podobe do druge ter so pa -
dali kakor namenoma na zlate črke napisa
na orehovi podlagi .
Na zlati rek, ki je kazal Bog iz nebes
s svetlimi prsti, je pokazal sedaj tudi star i
menih . „Le ostani pri nas, dokler hočeš ;
glej to je eno najsvetejših pravil ustanovitelja
našega reda, svetega Benedikta . Ravno
s to zapovedjo srno dosegli nebeško pravico
povsod, kamor srno le prišli.” In z
bleščečimi očmi, v katerih je odseval svet i
redovniški duh, je gledal Hercoga . ki je
polglasno čital rek : „Hospitem sicut Christum
accipiatis . ”
„Ti si nam pravi, od Boga poslan i
hospes ter najdeš v nas prave sinove svetega
Benedikta . ”
Krepak stisk roke, da so župnika zaboleli
od škofa onečaščeni prsti, je potulil
te besede .
463