Pod spovedni m pečatom

Ne bodi plah! Prav dobro bode tebi
in njim, saj prinašaš celo in 6isto seboj, kar
si odnesel takrat : pravo Ijubeznijo do
bli2njega napoInjeno duhovni g ko srce .
Tam, kjer cesta nagloma zavije na levo ,
je pogledal dober ljubi znanec na novega
aospoda 2upnika . Tako prijazno se smeh1ja ,
kakor se pozdrav1ja samo 1jubega prijatelja .
Visoki hrib s hermelinovim plaščem ob piečih
ga pozdrav1ja .
Sedaj sta prijate1ja zopet skupaj. Na j
je bil Hercog še tako daleč v pustih podonavskih
dragah ali ob skrajnih mejah obse2ne
škofije za kaplana, povsod je bilo
prvo, kar so iskale njegove oči, gospojinsko
gorovje.
Zalostno mu je bilo živIjenje v kraju ,
kjer ni bilo videti ničesar druzega, kakor
naokr,,og ilovnate hribčke brez gozd a
in drevja . Ce je rasel na takih holmih tudi
najboljši je6men, so se mu zdeli venda r
kakor stena, izza katere mu gineva srce v
hrepenenju po gorah. Kadar pa je prišel v
ravnini do točke, odkoder je pri jasnem vre -
menu in prozornem zraku v najdalnji daIjav i
lahko videl svoje ljubljene gore na rob u
širne planjave, četudi v tako nežnih obrisi h
kakor risarijo finega pajčolana, tedaj je po -
letelo njegovo hrepenenje čez reke in 6ez
ravan . Cele ure je tedaj lahko stal na mestu
pa gledal na stotere vrhove in zobce, dokle r
ni našel hriba, ki ga je iskal .