Pod spovedni m pečatom

Ne bodi plah! Prav dobro bode teb i
in njim, saj prinašaš celo in čisto seboj, ka r
si odnesel takrat : S pravo ljubeznijo do
bližnjega napolnjeno duhovniško srce .
Tam, kjer cesta nagloma zavije na levo ,
je pogledal dober Ijubi znanec na novega
gospoda župnika. Tako prijazno se smehlja ,
kakor se pozdravlja samo ljubega prijatelja .
Visoki hrib s hermelinovim plaščem ob plečih
ga pozdravlja .
Sedaj sta prijatelja zopet skupaj. Na j
je bil Hercog še tako daleč v pustih podonavskih
dragah ali ob skrajnih mejah obsežne
škofije za kaplana, povsod je bilo
prvo, .kar so iskale njegove oči, gospojinsk o
gorovje .
Zalostno mu je bilo življenje v kraju ,
kjer ni bilo videti ničesar druzega, kakor
daleč naokrog ilovnate hribčke brez gozd a
in drevja. Ce je rasel na takih holmih tudi
najboljši ječmen , so se mu zdeli vendar
kakor stena, izza katere mu gineva srce v
hrepenenju po gorah. Kadar pa je prišel v
ravnini do točke, odkoder je pri jasnem vre -
menu in prozornem zraku v na jdalnji daljavi
lahko videl svoje ljubljene gore na robu
širne planjave, četudi v tako nežnih obrisi h
kakor risarijo finega pajčolana, tedaj je po -
letelo njegovo hrepenenje čez reke in čez
ravan . Cele ure je tedaj lahko stal na mestu
pa gledal na stotere vrhove in zobce, dokler
ni našel hriba, ki ga je iskal .
211 14 *