Pod spovedni m pečatom

Gospod pa je izostal danes daljše
kakor po navadi. O obletnici svoje nove
maše se je pri oltarju nanovo posvetil svoj i
čisti, sveti nevesti cerkvi, zvečer pa je pri -
dobil za blagor cerkve na pravila nameravane
politične čitalnice, ki jih hoče vposlati
visokemu namestništvu na potrdilo,
zopet sedem podpisov.
V tem je Anka trdno zaspala in ogen j
je ugasnil v kuhinji. Toda, ko se je kazalo
že sumljiva pomikalo k polnoči, je mora l
srečni ustanovitelj čitalnice zapustiti ljube
somišljenike, da pride še prav k večerji .
Kajti po polnoči ne sme užiti ničesar več ,
da je lahko tešč za sveto mašo prihodnjega
dneva. Tudi je bil že pošteno gladen in
ni hotel župniku darovati večerje.
Ko je korakal čez ulico proti župnišču ,
je bila ura na stolpu ravno dvanajst .
„Cisto prav,” je mislil, „za četrt ure
sem pa lahko gotov z večerjo.” Ljudj e
menda večinoma ne vedo, da ne končuj e
stari in ne začenja novi dan ob 12 . uri, temve č
da je izmed obeh takozvani kanonični četr t
ure. Misleč, da morda ura ne gre popolnoma
prav, se sme še do četrt ure na eno
uživati meso, 6e je drugi dan post, delati ,
če je nedelja, jesti in piti, tudi če se mora
biti drugi dan tešč . Ali sedaj je bilo treba
hiteti. V roki je imel pravila čitalnice in je
mahal ž njimi po zraku, kakor da je hote l
282