Pod spovedni m pečatom

škofu vso bodočnost, ako bi bil tako slaboten,
da bi Vam popustil . "
In sedaj so izginile blage poteze iz duhovnikovega
obraza in s proučevajočim očesom
je gledal očeta .
„Sploh pa ne morem razumeti, kak o
se morete razgreti zaradi samomorilke, k i
Vam je povsem tuja . Duhovnik sem, pa ne
morem in ne smem ravnati drugače, najsi b i
bila nesrečnica tudi moja lastna sestra . ”
Mlinar se je zleknil . Kaj govori o sestri ?
Mar sluti kaj ?
„Da, tudi najboljši sestri bi moral kot
duhovnik odpovedati krščanski pogreb, ako
skonča s samomorom,” je dejal z zelotsk o
svetostjo .
Mlinar se je torej zaman potrudil v
župnišče. Cerkev mu je vzela sina, nad katerim
nima nobene oblasti več . In kako ga
je gledal! Prav vedeti mora, da je Anka re s
njegova hči . Pa naj ve! Ali na pokopališču
se jo mora pokopati, tudi za vsako
ceno . Iz župnišča je odšel mlinar naravnost
k županu , dasiravno ga je sovražil . Cesar
ni mogel doseči pri lastnem sinu, naj mu
poskrbi nasprotnik. Sedaj je šlo gladko .
Prepričan, da bi pravi, dasiravno sedaj odsotni
gospojinski župnik ne zabranil groba
v blagoslovljeni zemlji, je župan zapovedal ,
naj se izkoplje za Anko na pokopališču grob
v pričeti vrsti .
381