Pod spovedni m pečatom

masti, so se siloma povečale in mučno je
bilo, videti belo zenico . Obraz je pobledel ,
kakor da bi bil mrličev, obenem pa se je izli l
iz stokajočih ust curek zelenkaste tekočin e
in nerazločen kos . Prvi curek se je razlil p o
lepi preprogi, prihodnje, katerih je bilo mnogo ,
je pa ujel prečastiti gospod tajnik, ki je gleda l
z globokim spoštovanjem svojega trpečega
škofa, prav okretno s srebrno skledo .
Kadarkoli je dobil škof neprijetno poročilo,
n. pr. o izgubljeni volilni bitki, o pokvarjeni
nadi na bogato dedščino ali, kako r
danes, o prestopku kakšnega duhovnika, se
mu je vzdigovalo po cele ure .
V njegovi okolici so smatrali to za znamenje
posebne svetosti, češ, škofu se tako
gabi greh in preganjanje svete cerkve, da se
upre 'vsa narava v njem. Začetkoma so spravljali
take izbruhe svetosti skrbno kot bodoče
relikvije ; ko pa niso kmalu več razširjal i
dišav svetosti, so nehali s tem nabiranjem .
Točno pa so zapisali vsak tak izbruh in njega
vzrok, da bodo imeli jasne dokaze, kako se
je blaženim studil greh in kako so ga sovražili,
kadar bode po škofovi smrti uveden
kanonizacijski proces .
Bled kakor smrt in opotekaje se je odše l
škof v svojo domačo kapelico . Tam se je
vrgel na tla in plakal je nad groznimi greh i
gospojinskega župnika, da 'bi se bil kar
309