Pod spovedni m pečatom

Kaj ni postal drugič ubijalec? Po njegovem
nad vse praktičnem načrtu naj bi se
dvignila iz tega pepela s pomočjo zavarovalnice
krasna stavba umetnega mlina ; seda j
pa leži tarn njegova žena, sama menda
pepel, in se ne zdrami nikoli več .
Vrabci so že spali tesno stisnjeni drug
k drugemu pod košato vejo, dasiravno so
bili pogorelci kakor mlinar, pa mu nis o
mogli zaklicati : „Morilec si ! Zeno si umoril ! ”
Tem glasneje pa se je oglašalo v njegovem
srcu : „Najprej si umoril Miho, sedaj pa
celo ženo . Kako ti bode pri duši, kada r
pride Gustel, pa vpraša za svojo mater ?
Ali se upaš, pri novi maši sprejeti hostij o
iz roke sina, ki si mu umoril mater? ”
Ze je padala hladna rosa na travnik ,
od potoka je pihal mrzel nočni veter
in ledena groza je spreletavala mlinarjev
drhteči život . Hotel se je približati žarečem u
kupu, da se ogreje, a strah ga je podi l
nazaj in počasi je zlezel v hlev, da se
zarije lam čez noč v slamo . .
Zupnik je sedel ravno v jasnem
solnčnem blišču gori na pečini, štrleči i z
večnega snega, in je bistrega očesa gleda l
na dolino v krasni jesenski obleki . Vse
skrbi in srčne bolečine pretečenih let so
izginile. Tukaj je sedaj njegova domovina
za vse čase .
Da! Današnji dan je tako lep in jutrišnji
tako poln upanja! Tu doli leži nje-
250