Pod spovedni m pečatom

„Ne vem. Nič ne štejem . Komaj da s e
upam, dotakniti se svete cerkvene lastnine .
Seveda, kuharica gospoda župnika Sušterja— "
„No, lahko Vam povem, ne da bi štel .
Trije forinti pa šestinosemdeset novčičev
mora biti. Dve kroni sta vmes . Preštejte ,
če imam prav . ”
Cerkovnik je seveda sam vedel to, ali kron i
in za polno pest drobiža je bilo že izginil o
v njegovem žepu. Župnik, hudobnež, liberalen
lopov, ga hoče sedaj naenkrat kontrolirati!
Na srečo je stal ravnokar pri steni ,
s hrbtom proti cerkovniku, ki je imel denar
še v žepu in ga je sedaj skrivaj, a siln o
jezen položil v skledico, ne vedoč, da g a
župnik natančno opazuje v zrcalu .
Končno je bil gotov s štetjem .
',Res imate prav, prečastiti ; ravno toliko
je, kolikor ste rekli. "
„No, pa želim, da bi tudi v bodoč e
soglašalo tako točno, kakor danes, kajti zd i
se mi, da Vam pri okrajnem sodišču ne bi
ugajalo tako, kakor v cerkvi . Kajneda, saj
ste me danes razumeli ?
In kako ga je razumel !
„Svinja popovska! Par forintov na let o
mi zavidaš. Z okrajnim sodiščem bi m i
postregel? Le pazi, da ne prideš sam pred
duhovno sodišče. Za tako sekiro se kmalu
najde držalo .”
297