Pod spovedni m pečatom

župnišče pa se je naseill z Anko nov ,
vesel gost. Vzrasla v veliki kmetski hiši, n i
poznala bigotnega, mračnega značaja, ki j e
večinoma doma po farovžih .
Imela je mnogo dela, ali to ji je bilo
menda pravo veselje, kajti cel dan je znal a
prepevati in smejala se je tako prisrčno, da
so se kazali njeni mali, bliščeči, beli zobčki,
lica pa so se barvala z nežno rdečico .
Nedolžna veselost je pa delovala tako ,
da je tudi kuharica pozabila na lastno ne -
srečo, kadar je sedela na blazinah svojeg a
stola in s svetlimi očmi občudovala svoj o
hčerko, pa ji napovedovala delo. Ako b i
bila Anka vedela, da je uboga, brezpomočn a
žena njena prava mati, ne bi bila mogl a
kazati večje ljubezni .in potrpljenja, neg o
ga je kazala nekdanji dekli v hiši svojih
staršev .
A tudi župnik je bil lahko zadovoljen
z Ančiko. lz sestrine hiše je prišla izkušena
in izurjena v gospodarstvu ; pod Lenkinim
vodstvom se je kmalu tako izobrazila, da
je postala dobra kuharica, njen veseli, prijazni
značaj pa mu je bil zelo ugoden . Sa j
je bil trdno prepričan, da morajo imeti ve -
seli ljudje tudi čisto vest in da se je bati
samo plašljivih, mračnih ljudi, ki pobešajo
glavo .
Včasi, kadar se je pripravljal župnik v
svoji sobi za pridigo ter je hotel pisati o
258