Pod spovedni m pečatom

cene ure, ki jih mora žrtvovati človeku, k i
ga je hotel nekdaj kot pristni liberalec po -
saditi na tlak.
Gotovi zmage so se pripeljali bradati
gospodje v Gospojno, imeli pa so prav tak o
malo uspeha, kakor klerikalni aposteiji. Tud i
na tem . shodu jo je takoj prvi govornik ,
zaradi svoje zgovornosti slaven advokat ,
polomil. Začel je s tern, da je na prihod u
srečal farja, ki je bahato sedel v kočiji, pre d
katero sta bila vprežena dva krasna vranca .
„Dva kostanjevca!” se je oglasil mejklic .
„Dobro . Recimo, dva kostanjevca”, j e
ognjevito nadaljeval govornik ; „vprašam Vas ,
kmete, ki morate na smrt trudni v nedelj o
hoditi cele ure daleč v cerkev, dočim imaj o
farji lepe konje in bogate kočije, ali se je
vozil tudi Kristus tako ošabno v kočiji ?”
V odgovor pa je zadonel zopet mejklic :
„Gospoda, kaj ste prijahali Vi na samih
oslih?”
Glasen smeh je zabučal na ta odgovor ,
ki je prihajal kmetom prav iz srca, kajti na
župnikove konje so bili prav posebno po -
nosni .
Ako bi bil zaklical te besede kmet, s e
mu ne bi dobro godilo, tako razburjen i
so bili društveniki vsled motenja . Prišle pa
so od moža s polno brado in zlato obrobljenimi
naočniki, ki je bil za celo glavo
večji, kakor vsa okolica.
229