Pod spovedni m pečatom

vogla, je izginil smrad že izza mnogih let -
nezračenega hodnika in župniku je zadiša l
znani, posebni duh zakristije . Prior je odprl
težka široka vrata iz hrastovega lesa, okra -
šena s starinskimi rezbarijami, ki so imel e
v sredi ime Jezusovo .
Končno — izza tolikih mesecev je sta l
župnik zopet v preddvorju svetišč/a, v zakristiji.
Na dolgi mizi je bila pripravljena svet a
mašniška obleka in nad njo kelih v odprt i
omarici .
Tja sta meniha odpeljala starega duhovnika.
Toda voditi jima ga ni bilo treba .
Poln hrepenenja je hotel kelihu naproti, ki
ga že toliko časa ni držal s svojimi posvečenimi
rokami. Danes sme zopet žrtvovat i
sveto žrtev ; nič več ni dvorna, kajti menih a
sama sta mu pomagala, obleči sveto obleko .
Humerale si je sam položil čez rame, alb a
ga je odela z bleščečo belino kakor sne g
planine, krepko je stegnil okoli bokov cingulum,
čegar konce mu je dal prior v roke ,
manipel je djal na levo roko , poljubivš i
pobožno križ na njem . Stola, znamenje duhovniškega
dostojanstva, si je obesil okoli
vratu in jo je prekrižal na prsih. Končno
mu je dvignil vodja duhovnih vaj kasul o
nad glavo in med molitvijo jo je priveza l
Hercog, dočim je postavil prior kelih pre d
njega .
Tako je bil pripravljen za sveto žrte v
in je čakal na preblaženi trenotek, ko mu .
437