Pod spovedni m pečatom

Ko sta se poročcnca približala mlinu ,
so bila hišna vrata odprta kakor za sprejem .
Veža in troja okna velike izbe so bila razsvetljena
in v nevestini izbi, kjer sta stal i
čisto pregrnjeni postelji vspored, je odsevala
rdečkasta luč skozi pritegnjene zavese . Stara ,
dobra Katica je vse tako uredila za sprejem ,
ko so prinesli hlapca mrtvega in krvavega
v hišo, še preden sta se vrnila mlada poroč'enca
.
A tudi v mali, posebni sobici je plapolala
luč, slabotna, a tem bolj usiljiva .
Cenka in njen mož sta vstopila skoz i
odprte duri in Živa duša se ni zganila. Sla
sta v jasno razsvetljeno veliko sobo, kje r
tudi ni bilo ničesar videti, ne slišati . Celo
velika črna ura poleg vrat se je bila ustavila,
ker ni danes nihče mislil na to, da jo
navije . Strašen molk je vladal povsod. Cenk a
je odprla vrata v posebno sobico, a vzkliknivša
se je naslonila na steber. Tudi mlina r
se je prestrašen ustavil . Tarn na klopi je
ležal Miha, kakor je bil dolg — hladan i n
otrpnjen . Majhna oljenica je gorela nad
njegovo glavo na mizi, na stolu pa je sedela
stara Katica z rožnim vencem v roki .
Oba skupaj nista slutila, da so prinesl i
umorjenega v hišo. Nihče ni imel tolik o
poguma, da bi bil vprašal, ali je mrlič še
v gostilni .
98