Pod spovedni m pečatom

Ker je bila njegova srajca še mokra, n i
takoj oblekel suknje in telovnika, temveč je
nosil oboje s kolarjem v roki, pa se je polagoma
povrnil k Lenki. Začudena je pogledovala
s solznimi očmi časi njega, časi kolar
in črno obleko in končno je vprašala
s stisnjenim glasom :
.Kaj si ti — kaj ste Vi duhovnik? "
„No seveda, zakaj pa ne bi bil? .
Rdečica jo je oblila in poskusila je zbrati
obleko pred prsi .
„In ti — Vi ste me videli tako? ”
Niti pogledati se ga ni prav upala, k o
je rekla :
„Kako me mora biti sram sedaj . ”
Kaplan pa ji je ogrnil rame s črno
suknja, tako da je bila popolnoma zavita
vanjo .
„Glej, to mi ugaja, da si tako sramežljiva
in spodobna. Pomisli pa le, kaj bi se
bilo zgodilo s teboj, ako te ne bi bil potegnil
iz vode . Morda bi te bili našli ž e
danes, gotovo pa za nekaj dni v vodi, od -
nesli bi te bili v mrtvašnico, potem bi bil a
prišla sodnijska komisija, sami moški ; tam
bi te bili slekli in popolnoma gola bi ležala
na mizi pri belem dnevu . Potem bi ti zdravniki
razrezali telo kakor mesar zaklanega
prašiča .”
36