Pod spovedni m pečatom

eračev ga je pahnilo čez stopnice. Svete
babnice so se mu pa ognile kakor okužencu.
Samo neka starka, ki se je poko -
rila z-a sladke grehe lepe mladosti, je pljuni-la
v zavesti svoje sedanje-svetosti iz brezrzobni
ust za nedostojnim duhovnikom .
Sedaj je bil poleg knjigarne naslonjen
na zid, Le s težavo je še stal na nogah . V
glavi se' gnu je vrtelo vse, kakor po zimi ,
kadar goni burja snežene kosmiče sernintja,.
A bil je vroč letni dan . Solnce je toplo si -
jalo na cestni tlak in je tako vroče obje -
malo svojega starega prijatelja, kakor bi s e
veselilo, da ga lahko zopet vidi . Njega pa
so bolele oči od jasne luči ker so se bil e
privadile cerkvenemu, mraku Kakor slabotn o
mako dete je stal sedaj na svetu . Saj j e
živel doslej v materinem telesu cerkve ; on a
1` a ga je izvrgla kakor spako, pa naj gleda ,
kako, mu bode na svetu, ko ni maral bit i
dober v cerkvi .
Izza dolgega jetništva je življenje in šumenje
mesta skoraj omotilo Hei coga. Vozovi
električne cestne železnice so hiteli trim o
njega ; sami veseli, zadovoljni obrazi s o
zrli iz njih skozi okna .
Elegantne kočije so neprenehoma drdral e
po tlaku ; večna reka 1judi je valovala mim o
njega, večinoma tako brezbrižno, kakor d a
ni on tako siromašen in zapuščen. Nekateri
so ga mimogrede pogledali, pa so se sme -
jali njegovi čudni frizuri. Pogledal je p o
446