Pod spovedni m pečatom

mrzlica . Kolena so ga bolela, kajti najrnanj e
pol ure ni prišel iz spovednice . Zato pa
ga je sedaj tudi sama jeza nad popom .
Ali mlinar je imel srečo . Še druga
skrb mu je ležala na srcu : Zapeljana Lenka
v hiši staršev. Sedaj pač ne bode drugače ,
kakor mastno plačevati, ako pojde dekle k
sodniji . In v kakšni luči bode tedaj pred
svojo ženo? Ali pa če bi mu Lenka kar
prinesla otroka v hišo ? Priseči, da ni oče ,
bi bilo nazadnje še najpametnejše.
Ta kamen se mu je zvalil s srca . Ko
je bil pretečeni teden zaradi dote pri očetu ,
je na svojo radost slišal, da je Lenka odšla
in da nihče ne ve, kje je .
„Gotovo si je kaj storila, in to je tudi
najboljše za njo in za otroka ., pred vse m
pa zame .”
Imel je torej še en uzrok, da se pod a
poln hvaležnosti nad srečnim izidom vse h
dogodkov na božjo pot .
Ali tudi Cenka bi šla rada k Marij i
Pomagaj . Smrt njenega dolgoletnega ljubčk a
jo je vendar močno potresla. In tudi njen
mož le ni bil tak, kakor si je bila mislil a
zakonca. Že sedaj je surov in goropaden .
Kaj bode šele pozneje? Kmalu je potlači l
njen ponos, tako da se ji je že v tem kratkem
času skupnega življenja z možem po -
gostoma porodila misel naskrivaj : Da b i
127