Pod spovedni m pečatom

naj še po sto letih razglaša, da je prišla s
škofom čast in sreča v ta dom .
Nekateri duhovniki so komaj premagal i
smeh nad ponosno lahkovernostjo, s katero
je sprejel škof robato povzdigovanje . Malo
da ni plakal radosti nad verno vdanim čaščenjem,
katero je izkazoval ta mož slugi
cerkve.
Na povratku je obiskal škof tudi š e
sodnega svetnika v njegovi vili . Mož, ki je
hotel kot okrajni sodnik vreči kaplana Hercoga
s hlapcem iz gostilne, je sprejel škofa
ponižno pri vhodu v park . Odkritosrčno je
obžaloval, da škofov želodec ni moge l
sprejeti še druge južine. Tem očitneje pa j e
poljubil roko škofu, kateremu je imel predvsem
zahvaliti, da ga je veleposestvo n a
njegovo povelje izvolilo v državni zbor .
Duhovniki, ki so spremljali škofa, s o
morali medtem čakati pred vrati parka ;
samo gospod župnik je smel vstopiti ž njim .
Gospod sodni svetnik se je čutil s
škofovim obiskom tako počaščenega, da j e
spremil prečastitega s klobukom v roki n a
čitalniški shod, kjer se je dal zapisati z a
člana in je obljubil nad vse patriotičnem u
društvu, da ga bode podpiral z vsem i
močmi .
Škof je le predobro vedel, da je po -
kazal ta mož, ko je bil še mlad sodni pristav ,
njegovemu predhodniku osle ; tem srečnejši
498