Pod spovedni m pečatom

Tukaj se je zdel Hercog sam seb i
čisto majhen. Svetla mramorna dvorana, za
dva nadstropja višave okrašena s skulpturami
in slikami, je sprejemala skoz i
dolgo vrsto okenj, ki so bila višja od cerkvenih
, polno luči . Raz sijajni mramor je
tekla svetloba v široki strugi na gladka mozaikova
tla . Samo krožniki na belih prtih so
razodevali, da je to navadna samostanska jedilnica
, sicer bi se jo moralo smatrati za
paradno dvorano cesarja, ki vlada v njej nad
delom sveta .
Povsem neprisiljeno, v prijazni zabavi ,
so posedali menihi po končani večernici .
Rdečelični služabniki so prinesli mrzle kuretnine
in divjačine na mizo in v velikih ši -
rokih vrčih so nosili pivo iz glasovite samostanske
pivovarne. Samo nekaterim stari m
gospodom je bilo ljubše samostansko vino ,
katero so si točili iz fino obrušenih stekleni c
v kozarce .
Pater Oto je peljal svojega ljubega
gosta k stranski mizi in marljiv služabni k
je postavil kmalu poln vrč penastega piva
ter ploščo s kruhom in z mrzlo pečenko
pred nju. Hercog je odgovoril na vprašanj e
prijaznega patra, ali ima rajši vino ali pivo ,
da sta mu jed in pijača postranska stvar.
Kmalu sta bila oba duhovnika, eden v
črni obleki svetega Benedikta, drugi v ob -
nošeni hlapčevi suknji, tako poglobljena v
464