Pod spovedni m pečatom

obtoženka druzega odgovora, kakor nesigurn a
zanikanja .
Gospod upravitelj, ki se je zdel v ulog i
zapisnikarja sam sebi sila važen, je zapisa l
vsak odgovor.
To se je zgodilo vse tako hitro, da se
je čudil, kako lahkoverno je sprejel kanonik
vse. Toda najbrž je to že izurjen praktičar .
Lenka je že mislila, da sme iti. Tedaj
je kanonik ukazal upravitelju, naj prižge
sveči . . In ko sta goreli , je postavil Lenko
prav pred razpelo, pa jo je slovesno zaprisegel,
da izpove čisto resnico o vsem, ka r
jo sedaj vpraša. Ko je prisegla to, je vze l
nov zapisnik izmed papirjev, pa je ponovil ,
sklicevaje se na njeno prisego, vsa prejšnj a
vprašanja .
In sedaj, pod pritiskom prisege, je morala
priznati, da ni več devica, da je Atika
res njena hči, česar ona niti ne ve, temve č
da smatra župnikovo sestro za svojo mater .
Fin smehljaj je preletel kanonikovo ,
asketično lice in celo gospod Gros se je nasmehljal,
kakor da razume vse . Saj je bilo
to velevažno odkritje . Torej tudi župnikova
sestra je vedela za zmoto. Gotovo se ne b i
delala prav Anka, kakor da je njena mati ,
ako ne bi vedela, da je župnik kriv . In tega
ne ve niti škof! Gledal bode, ako izve za
župnika obremenjujoči slučaj. Ako se j o
vpraša §e, sklicevaje se na njeno prisego ,
365