Pod spovedni m pečatom

je torej izmolil konec poleg Ankine po -
stelje . Celo pokleknil je, da izmoli strogo
po predpisih svoje ljubljene cerkve sacro
sanctae .
Ker je izpolnjeval tako vestno cerkven e
predpise, ne sme biti Bog prestrog, če
ostane sedaj do jutra v tesni Ankini po -
stelji .
Seveda mora potem, komaj da presp i
par ur, čitati sveto mašo. Začetkoma ga je
plašilo to ; ali kriv je bil župnik. Zakaj mu
je odrekel odvezo? Saj se je itak izpoveda l
po vsaki ljubezenski noči .
Zato je bil z Anko sedaj na jasnem .
Začetkoma, ko je bila vsa obupana zarad i
materinstva, ji je prigovarjal, naj se speča
v skednju enkrat — samo enkrat, večkra t
ne dovoli nikakor — s kakšnim hlapcem ,
da ga lahko imenuje očeta svojega otroka .
Ali z vsemi prošnjami in grožnjami n i
mogel pripraviti Anke do tega . Zato mu je
pa morala priseči, da ga ne izda nikoli ,
pred nikomur in da rajši pretrpi smrt, nego
da bi pahnila njega, svojo prvo in edino
ljubezen, v nesrečo. Naslikal ji je, kako
strašen bi bil greh napram cerkvi, ako b i
izročila njenega služabnika zaničevanju cerkvenih
sovražnikov .
In Anka mu je sveto prisegla, od be -
sede do besede, kakor je zahteval . Pouči l
302