Pod spovedni m pečatom

XXIII .
Minul je Božič in s strogim mrazom j e
novo leto nastopilo svojo vlado . Ze tretj i
mesec je sedel župnik Hercog v svoji gol i
samostanski celici. Lepa je tudi zima na
planinah, kadar plešejo snežinke veselo
okrog potnika ; prijetno je v najmanjši izb i
ubogega drvarja ob veliki, topli peči . Al i
težko, da prebije Hercog zimo v samostanu .
Ze cele tedne ne vidi niti mračnega neba .
Kakor prst debela skorja pokriva njegov a
okna in sredi poldneva plava v njegovi celic i
otožna večerna tema . Na golih stenah se
svetijo milijoni ledenih kristalov, ki so se
tam sesedli od njegovega diha .
Kakorkoli je bil mrzel zatohli ječni zrak ,
vendar je bil še hujši mraz v njegovi duši .
Dokler ne prizna skesan škofu svoje kri -
vice, ni zboljšanja zanj . In včasih se ga je
polotil obup tako, da bi bil priznal nestor -
389