Pod spovedni m pečatom

Vzela je robec ter je šla sama po
klobuk v gostilno . Tarn je poklicala gostilničarja
ter mu je naložila, naj ji prinese
klobuk milostljivega gospoda .
Bilo je ravno polnoč, ko se je vrnila .
V postranski sobici je opazila ravno nekoliko
znanih kmetic, ki so smatrale za posebno
čast, da smejo preklepetati tri ure z
župnikovo kuharico . Vino, torta in kos race
— to je šlo vse na svatovske stroške ; ka r
pa je izvedela pri tej priložnosti novic, s
tena zabava gospoda župnika lahko cel teden .
Iz hvaležnosti za novice je vsaj lahk o
povedala, seveda popolnoma zaupno istorijo
o Lenki in o Žagarjevem Mihcu . N i
čuda, da je pretekal čas tako hitro. Seda j
se je v duhu izmirila celo s kaplanom, k i
ni hotel iti po klobuk in rada je soglašala ,
ko so splošno hvalili dobrega mladega gospoda
.
Kaplan se ni togotil, da ni celi dan
zavžil ničesar. „Jutri bode zopet drugače, ”
si je mislil, pa si je prižgal pipo, ki mu j e
imela nadomestiti večerjo . Saj ni postal duhovnik
radi jedi in kot duhovnik je#ime l
danes zelo srečen dan . V molitvi je posla l
svojo zahvalo tja v tiho cerkev. Prej kako r
po navadi je šel v posteljo . Bil je truden
in enolična plesna godba, ki je prihajala i z
gostilne skozi odprto okno, ga je zazibal a
v spanje kakor pesem uspavanka .
a te
76
°X.