Pod spovedni m pečatom

Kmalu je škof . blago zadremal in je tako
globoko smrčal, da bi bil malone prespa l
Raming, kjer je bilo treba prestopiti v dru g
vlak. Zbudil ga je njegov tajnik. Tudi tuka j
so peli zvonovi, dokler ni izginil vlak državne
železnice, ki je škof vstopil vanj, d a
spi tam dalje .
V gospojinskem župnišču sta sedel a
oče in sin še pozno v noč pri mizi . Mlinar
je zbral iz steklenic in kozarcev vse vinsk e
ostanke, da se ne bi posli doteknili župni -
kove lastnine in ker v škofovi navzočnost i
ni bilo dovoljeno kaditi, sta se sedaj odškodovala.
Oče in sin sta bila lahko zadovoljn a
z današnjim dnevom. Prvemu se je izpolnila
želja, drugi je dosegel svoj cilj . Sin j e
hvalil in slavil cerkev , ki tako dobr o
poplaču vnetega služabnika, oče pa je smehljaje
gledal v kozarec. On je vedel bolje ,
kako je. Edino anonimno pismo je storil o
več nego vse zasluge. Smehljal se je naivnemu
sinu, kateremu pa vendar ni smel iz -
dati, kaj je storil dobri oče zanj . Polagom a
se je smešek umaknil izrazu žalosti . Kar j e
pomagalo sinu, je poplačala hči s svoji m
življenjem. Ali tudi tega ni smel povedat i
župniku.
Nenadne smrti svoje hčeri še vedn o
ni mogel preboleti. Da se reši iz plamen a
v vicah, je postavil svetega Janeza z Nepomuka.
Sam škof ga je blagoslovil. Več n i
504