Pod spovedni m pečatom

Odstranil se je, ona pa je plašno po -
gledala skozi veje . Ni ga bilo več, a daleč
menda ni bil . Že zavednost, da je blizu
človek, pa ji je vzela naravnost, s katero s e
je gibala prej. Tiho in oziraje se na vs e
strani je prišla iz skrovišča, pa je hitro po -
grabila svojo srajco .
Na svojem najljubšem prostorčku j e
kaplan poiskal brevir, ki ga je bil opoldan
odvrgel v naglici, ko je videl Lenkin skok
v vodo . Kmalu ga je našel, kajti solnce
mu ga je samo pokazalo z nežnim prstom ,
da se je zlata obreza kar svetila .
Bilo je treba hiteti . Že se je bližal ča s
večernice, on pa še ni bil opravil dopoldnevnih
bor. Saj ni več vedel, kje je bi l
pretrgal molitev . Ker ga je mučil dvom ,
je kar vnovič začel s terco .
Molil je morda četrt ure, pa je stala
Lenka za njim . Ker je videla, da moli, se
ni osmelila, da bi ga nagovorila, temveč je
potrpežljivo čakala, dokler ni prišel do «salve
regina» pa pogledal iz knjige .
In ko jo je sedaj pogledal, je skoraj
ne bi bil več izpoznal . Kako enostavno, a
čedno je oblečena! V svežnju je imel a
boljšo obleko, katero je sedaj oblekla . Las e
je ljubko ovila okoli glave, kakor da si j e
posadila krono na njo nežna rudečica
60