Pod spovedni m pečatom

Ako le gospod kanonik ni pozabil na svojo
obIjubo
Skoraj celo leto je ostala gospojinsk a
župnija brez župnika . Kaplan je bil imenovan
za župnijskega provizorja ter si je
moral izposoditi posteljo od gostilničarja ,
da je mogel vsaj spati y farovžu. Obedoval
pa je v gostilni. Zupnišče je bilo
pusto in prazno ; celo miši bi bile morale
poginiti tam od lakote. Stene so bil e
po vseh sobah polne lukenj, iz katerih s o
bili izpuljeni zarjaveli žeblji. Z žeblji se j e
večinoma odkrhalo tudi nekoliko malte, k i
je ležala pogažena po tleh . Na stropu so
bile velike, rumeno rujave lise, ker je kap -
Ijala deževnica skozi streho .
Vsak hip si je prišel kak kaplan al i
župnik ogledat gospojinski farovž, a vsak i
je takoj preklical svojo prošnjo za nameščenje,
ko je našel župnišče napol podobno
razvalini . Samo eden si ni ogleda l
župnega dvora, ki ga je bil odhajajoči
župnik oplenil, temveč je junaško prosil za
župnijo, ko je bil poprej že najmanj dvajsetkrat
vložil tako prošnjo, a je vselej zaosta l
za kakšnim mlajšim prosilcem, ki si je
znal pridobiti zaslug s politično agitacijo .
205