Pod spovedni m pečatom

Grozil ni s peklom in s hudičem, i n
vendar se je videla na robu dušnega pro -
pada, tako da se je privila k njegovim kolenom,
kakor da išče zavetja. Vsako gub o
njenega srca je preveval duh kesanja, pobešen
je bil njen pogled, ki se ga ni drznila
dvigniti, kakor da bi se bala uzreti resno ,
užaljeno oko povsod navzočega boga . In k o
so potem potekle najiskrenejše solze kesanja ,
ko se je v samoizpoznanju zgrudila pre d
njegovimi nogami, da je bila čisto mala, je
zazvenela v duhovnikovem glasu zopet blaženost
upanja. Vsaka beseda je bila žarek
svetlobe v temi prestrašenega srca. Ko je
govoril s trdnim prepričanjem o velemoč i
usmiljenja in ljubezni božje, so se obrnile
njene oči k njemu polne zaupanja .
„ln sedaj,” je končal , „Vas odvežem
vseh grehov, da začnete lahko novo, lepš e
življenje v ljubezni božji . ”
Sklenil je roki in z blagim, svečani m
glasom je govoril :
„Misereatur tui omnipotens Deus, et
dimissis peccatis tuis, perducat te ad vitam
aeternam, amen . ”
Potem ji je nežno položil desnico na
glavo, kakor da hoče izbrisati grehe, pa j e
dejal :
„Indulgentiam, absolutionem et remissionem
peccatorum tuorum tribuat tibi omnipotens
et misericors Dominus, amen, ”
42