Pod spovedni m pečatom

§ati razen tikatakanja velike stenske ure v
črnem okviru in dihanje, ki je sunkoma pri -
hajalo iz župnikovih prs . Muha, ki se je skrila
v spise, da prespi zimo se je zbudila ; brenčeč
je zletela škofu mimo nosu in je butnila
ob okno, da je padla omedlela na desko .
Trenotek za trenotkom je uhajal in z
vsakim hipom se je slabšal župnikov položaj.
Zakaj ne odgovori takoj pošteno in
iskreno, ako je nedolžen ? Drugega za drugi m
je prepričal ta molk o njegovi krivici . V
duhu so bili že vsi sodniki gotovi s svoj o
sodbo .
Polagoma, a enakomerno se je pobe -
šala župnikova glava ; oči so se mu skalile ,
kakor da išče pomoči, so se obračale zdaj
sem, zdaj tja . Ali v pogledu vsakega sodnika
je čital vprašanje :
„Zakaj ne govoriš, ako je govorila Magdalena
resnico? ”
Kaj je vse prebredlo v' tem kratkem in
vendar tako dolgem času župniku po glavi !
Ali sme povedati resnico? Potrditi Lenkin o
izjavo? Ali ga ni svojo izpovedbo sama odvezala
tajnosti svoje nekdanje izpovedi ?
Sama je imenovala otrokovega očeta ; njemu
torej ne more več škodovati, ako potrdi, ka r
je 2e znano .
Srce mu je utripalo, kakor da hoče po -
čiti. Po žilah mu je bilo kakor kladivo, da
se mu je vse treslo po glavi . V vratu m u
je bilo suho, da ne bi bil mogel iztisniti od -
402