Pod spovedni m pečatom

starici postiti se čez opoldan . Na celi dolg i
poti ni sta izpregovorila besedice dokle r
nosi duhovnik najsvetejše, ne govori z nikomur.
Ko pa sta dospela na prvo planinsk o
trato, ne bi bila sploh mogla govoriti ; vsled
hoje po hudem klancu so se jima prs i
močno gibale, pljuča so silno delala, da so
se nasrkala slastnega hladnega gorskeg a
zraka . Stoje sla se malo spočila. Hercog
si je obrisal naočnike, ki so se pod potnim ,
zardelim čelom pokrili s soparom . Pogled
v krasno jesensko jutro ga je odškodova l
za težave hitre hoje . SoInce še ni prišlo
čez temne visoke planine, a zapadne sten e
in pečine so že do polovične višave gorel e
v rožnatem jutranjem žaru in proti severu ,
tam za sprednjim pogorjem, se je razširjalo
veliko močvirje v svetlosivi gladčini . Jesensk a
megla je pokrivala ravnino .
France je potegnil malo steklenico pristnega
brinjevca iz žepa in z vprašujočim i
očmi jo je ponudil kaplanu. Ta pa je samo
zmajal z glavo in mu je pomignil, naj se
le sam okrepča. Ko je France grgraje vli l
požirek v grlo, sta zopet izstopila in ko sta
prišla po dveh urah iz poltemnega gostega
smrečjega gozda, sta imela pred seboj mal o
kolibo, ki se je komaj razločevala od raztresenih
ogromnih skal . Prvi žarki solnca,
ki se je ravnokar vzdignilo nad dolgim gor -
skim hrbtom, so oblili krajino z jasno svet -
lobo. Mašni zvonček, ki ga je France po -
136