Pod spovedni m pečatom

davno vajena, metati ljudi vun. Smatrati se
je moral celo srečnega, če se je, spomnil
na sto in sto podložnikov onega škofa, ki
jih je vse pometal v ječo ali, pa pognal iz
dežele, ker so bolj verovali v Boga, neg o
v njegovega modrokrvnega namestnika v
kneževski prestolnici . Zato pa je bilo zapisano
na rnramornatem spomeniku, da je bi l
celosus defensor fidei. Goreč branitelj vere .
Ali katere vere? Mar one, ki jo je Jezus
učil ? Te vere se ne razširja z verigami in
grmadami .
Kako veselo so peli zvonovi Tisti
zvonovi, ki so peli svoje vesele pesmi
že na zemlji slavodobitni cerkvi med rož -
Ijanjem verig in med psalmi ujetih protestantov
; tisti so peli med ihtenjem in jokom
mater, katerim se je vzelo otročiče od prs,
da bi se jih izpreobrnilo na kneževo vero,
v tem ko se je pregnalo neverne starše i z
domovine in domačije .
In kako je gledal grof s svojega spomenika
na mimoidoča krdela tujih ljudi i z
vseh dežel! Morda je med njimi marsikater i
potomec onih pregnanih protestantov in knez
se še obrniti ne more v svoji srebrni krsti .
Ali dobro lastnost so imeli vendar oni deželni
in cerkveni knezi ; spričo Boga nis o
bili ponosni. Milostno so dovolili, da je
odrešil tudi nje s svojo rdečo krvjo, čeprav
bi se bilo podalo odrešenje z modro krvjo
bolje stanovski časti grofov in knezov .
533