Pod spovedni m pečatom

To je bila njegova prva vožnja na novi
lokalni železnici. Zamišljal si jo je bil vs e
bolj resno ; a veselil se je že danes, d a
ga povede jutri zopet nazaj v ljubo domačijo.
Menda mu pripelje la železnica tud i
kaplana, pa odpelje zapeljivca prav dale č
odtod. Toda na kaj misli zopet! S tak o
mislijo se vendar prelomi spovedni pečat .
Misliti mora na kaj druzega . Ali vzli c
dobremu namenu se vračajo njegove misl i
k skeleči rani. Jutri, kadar ga vpraša škof .
kako je zadovoljen z gospodom Grosom, k i
mu je pripuščen za podporo, se mora močn o
premagati, da ne pokaže nevolje nad rečmi ,
o katerih zaradi izpovedi ne sme vedet i
ničesar .
Smrdeča megla je ležala tudi po mestni h
ulicah drugi dan, ko je korakal župni k
Hercog že ob desetih mirne duše proti škofovi
palači. Rajši počaka sam celo uro, neg o
da bi moral čakati prečastiti le trenote k
V čakalnici pred škofovimi sobami j e
našel poleg komornega sluge že šest oseb .
Razven enega duhovnika so bile sam e
ženske, ki jih je izpoznal župnik po izraz u
lica in po obleki takoj za tercijalke . Tukaj
so se počutile menda prav kakor doma ,
kajti vstopivšega župnika niso niti pozdravile,
temveč merile so ga z bodečimi pogledi.
Stale so na kupu pa so šepetale, tak o
da ni bilo razumeti, kaj se pogovarjajo .
319