Pod spovedni m pečatom

peklu, je zadonelo veselo petje do njega in
kmalu je bila gotova pridiga o nebesih .
Vsled tega ji tudi ni bilo težko, izprositi
od župnika dovoljenje, da sme nosit i
namesto obleke, ki jo je bila prinesla se -
boj . lepo planinsko nošo. In res se ji j e
podal štajerski klobuček še bolje, nego ruta ,
modere pa je tako lepo objemal njene prsi ,
kakor da bi bilo ustvarjeno drugo za drugo .
Zato so jo imeli tudi vsi ljudje v župnij i
radi ; kadar je šla s težko košaro, poln o
jedil, čez gore, kadar jo je poslal župnik v
oddaljeno kočo h kaki siromašni družini, so
jo pozdravljali najtrdnejši kmetje, še prede n
je mogla odpreti usta .
Seveda ji je marsikak vesel fant zastavil
pot in bi jo rad imel za ljubico, ali p a
bi bil vsaj rad dobil poljub, toda vsakikrat
je znala tako vsiljivost krepko, a vendar ve -
selo odvrniti, tako da je ni mogel sovražit i
nobeden zavrnjenih fantov . Splošno spoštovanje
do župnikove nečakinje je torej venomer
naraščalo. Niti stare žene ji niso oči -
tale ničesar.
Pravo nasprotje Ančike pa je bil mlinarjev
sin, pretastni gospod Avguštin Gros .
Koncem julija je bil v Rimu posvečen z a
duhovnika in je dobil klobuk rimskega dok -
torja in teden pozneje je prišel v svojo domačo
župnijo, da za poje tam novo mašo .
Z očetom je hodil sedaj po celi župniji ,
deleč povsod svoj blagoslov in vabeč n a
259 17 *