Pod spovedni m pečatom

ki je na križu molil za svoje morilce, j e
izrekel besede odpuščanja in kesanja . Potem
je še enkrat izrekel svečane besede odvez e
in sveti mir je ožaril lice umirajočega .
Nemirno se je oziral kaplan po vratih .
Mučilo ga je, da še ni bilo cerkovnika s
svetim oljem. Kajti bil je zadnji čas, da
dobi umirajoči Miha zadnje pomazanje .
Naenkrat se je lanjenec dvignil z zadnjo
močjo svoje mladosti. Srepo je zrl kaplanu
v obraz : „Kajne, da storiš, kar si mi ob -
ljubil — da — duhovnik si — ti ne sme š
lagati, nož — mlinarjev nož — ”
Cvrsto je, pograbil z obema rokama za
ročaj — potegnil je - - - Padši na
znak, je pomolil Miha kaplanu okrvavljeno
morilno orodje . Debel curek krvi se' je izli l
iz rane — oči so ugasnile — „oče, odpust i
mu” — so bile njegove zadnje besede .
To se je zgodilo tako hitro, da kaplan
ni mogel preprečiti. Njegov črni talar je bi l
ves pobrizgan s krvjo . Mrtev je ležal Miha
pred njim . Ali je bil samomorilec? Ali n i
sam povzročil svoje smrti, ker si je potegni l
nož iz rane? Se so držale njegove rok e
orodje, ki ni smelo izdati morilca, da ne
pripravi nesreče nad njegovim lastnim detetom
in nad celo družino . Pazno je loči l
kaplan mrličeve roke od noža in pri svitu
svetilke je lahko čital na lesenem ročaju'
besedi : Jožef Gros .
Ime novega mlinarja .
89