Pod spovedni m pečatom

Že predolgo je trajalo pohujšanje v
Gospojni ; povrniti se mora tja zopet cerkveni
duh . Novi upravitelj ne sme spati nit i
eno noč več s tako izprideno osebo . Kar je
njenega, pa pošlje gospod upravitelj za njo .
Vse prošnje za usmiljenje , ves jok in
vse prizadevanje, da bi se jo pustilo vsa j
do župnikovega povratka, je bilo zaman .
Dobra mati cerkev ne sme biti slabotna ,
kadar se gre za njene svete postave .
Da, prečastni gospod kanonik je bi l
celo prisil jen, dotakniti se s svojimi posvečenimi
rokami te pokvarjene osebe ter jo
pehati pred seboj, dokler ni bila pred vrati
svete hiše . Prav olajšan je zaprl duri za njo,
kajti mrzel dež mu je neusmiljeno pljuskni l
v obraz .
„Bog naj mi odpusti, da sem se dotaknil
s posvečenimi rokami Ženske, al i
drugače ni bilo mogoče rešiti časti svete
cerkve . ”
V burji in dežju je stala Lenka pred
hišo, v kateri je toliko delala in trpela . Nit i
vedela ni, da je mokra do koie. V duši j i
je razsajal še hujši vihar in je podil njene
misli . Kam naj gre sedaj? Tega ni vedela .
Cisto mehanično je tavala s svojo lesen o
nogo po znani poti proti ubožni hiši . Prvi -
krat je prišla tja od Župnišča brez košare z
jedmi. Pred vrati ubožnice se je ustavila ,
preden je prestopila ta zaničevani prag. Ne -
navadno divje je šumel danes razpenjen i
368