Pod spovedni m pečatom

i bil prišel k staremu župniku Hercogu, ne
bi bil opazil tako lepih znamenj ljubezni d o
cerkve in škofa. Sam je prema'o ljubil cerkev
in zato je dovolil Bog, da je padel tako
globoko. Toda, hvala Bogu, njegov slab i
primer vendar ni mogel zapeljati dobrega
naroda in njegov časti vredni naslednik je
iztrebil plevel iz njive svete cerkve . Novo
seme je že vzklilo in prinaša sad . Tako do -
stojnemu duhovniku lahko zaupa lepo župnijo
mime vesti .
Ko so luči ugasnile, ko je godb a
utihnila in so topiči zadnjikrat počili, j e
pokleknil škof in je zahvalil Boga iz vsega
srca, da mu je daroval z gospodom Groso m
tako pridnega, za dušni blagor vnetega
duhovnika, čegar srce ni poznalo druge
ljubezni, kakor ono za svojo cerkev in za
svojega škofa .
Klečal je ob tej molitvi na tistem klečalu,
na katerem je klečal župnik Herco g
po cele ure za žrtve spovednega pečata ,
da bi Bog rešil duše onih, katerim sam n i
smel pomagati, ne da bi bil kršil najsvetejšo
zapoved .
V tem srečnem razpoloženju je še l
škof počivat v posteljo, v kateri stari župni k
po cele noči ni našel pokoja ter je mora l
poslušati, kako os se potihoma odpirala vrata
kaplanove sobe in se je njegov duhovnišk i
gost v nogavicah vtihotapljal k žrtvi svoje
486