Pod spovedni m pečatom

avno tako pela, ko je rezala debla in je
metala žaganje na vse strani, bi se bilo
njegovo okroglo lice še bolj veselo nasmejalo,
ako bi mu bil kdo dejal, da napravijo
ravno iz teh desek krsto zanj . Za tako veselega
in krepkega fanta še ni zrastel les
za krsto . .
V nobenem očesu ni bilo opaziti solze .
Saj hlapec ni imel ne očeta, ne matere ,
tudi ne ljubice, ne neveste . Lenka ni smel a
plakati, kajti bilo bi vendar zelo sumljivo
in kmalu bi kdo opazil, da ji je bil več
kakor hlapec . Sarno drevje okoli mlina je
posulo nekoliko jutranje rose na krsto, ko
so jo hitro nesli mimo . Mlinsko kolo stoj i
tudi danes mirno kakor pred tremi dnevi ,
kakor da žaluje za tovarišem, ki je bil ravno
tako uren pri delu, kakor kolo, ki ne pozna
počitka . Voda pa hiti preko kolesa pa šumi :
„Nič ne žaluj. Ljudje so kakor voda . Postajanja
ni . Eden gre, pa pride drugi . ”
„Glejte, kako malo gnezdo ima Miha ! ”
je zakričal vrabec svojim tovarišem ; „tako
malo gnezdo, da se ne more niti obrniti v
njem . ”
Gore pa so gledale v svojem tihem
veličanstvu ravnodušno na mrtvaški sprevod .
Kaj je človek prirodi! Planine so jih videle
sto in sto tisoč, ki so prihajali pa so izginjali,
odkar so se pred tisočletji Ljudje na -
selili v tej dolini .
108